Aktivni Uran

Uran ni statična, dolgočasna vesoljska krogla, kot smo Zemljani mislili. Nove slike planeta, ki jih je posnel teleskop Keck II na Havajih so razkrile prav nasprotno.
Nove slike so ostrejše kot kdaj koli poprej. Na njih so jasno vidni nevihtni oblaki, ki jih povzroča spreminjanje letnih časov – začetek jeseni na južni hemisferi planeta in prihod pomladi na severu. Gre za izredno redek pojav, še posebej, če pomislimo, da planet le vsakih 84 let obkroži Sonce.

Ko je leta 1986 vesoljsko plovilo Voyager 2 poletelo mimo Urana, ni zaznalo skoraj nikakršnih aktivnosti na površju planeta. Na podlagi tega je večina astronomov menila, da je Uran dolgočasen, statičen planet našega osončja. Skoraj dvajset let kasneje se je izkazalo prav nasprotno.

Z optičnim sistemom teleskopa Keck so znanstveniki našli tudi enajsti prstan, ki obkroža Uran ter v njegovi neposredni bližini tudi ogromno področje kamnitih razbitin. Enajsti prstan se nahaja najbolj v notranjosti, dolg je okoli 3.500 kilometrov in je od Urana oddaljen okoli 39.600 kilometrov.

Heidi B. Hammel z inštituta za vesoljsko znanost v Koloradu je z Imke de Pater, profesorico astronomije na univerzi Berkeley v Kaliforniji, Uran s Keckovim teleskopom proučevala skoraj štiri leta.

Po njunem mnenju oblaki Urana sestojijo iz metana, ki se združuje v kristale v atmosferi. Ta je sestavljen večinoma iz vodika in helija. Planet naj bi bil sestavljen iz kamnitega jedra, ki ga obkrožajo voda, amoniak in tekoči metan.

Dodaj odgovor